Preskoči na vsebino

nalagam novice...

-----------------------------------------------------------------------

Jesenski urnik svetih maš od 27.8. do 29.10.:
* nedelja 8.00 (Semedela), 9.30 in 11.00 (sv. Marko)
* med tednom vsak dan ob 19. uri (sv. Marko), ob četrtkih tudi ob 8. uri (Semedela)

-----------------------------------------------------------------------

Dajte cesarju


Kakšno mesto naj ima vera – Cerkev v naši družbi in kakšna naj bo njuna prihodnost. Ne mislim na ustavna in zakonska določila ter razne uradne izjave, pač pa na nekatere bolj ali manj pogoste izraze in besedne zveze, ki jih srečujemo in ki po mojem niso samo govorne ohlapnosti, marveč se skrivajo za njimi tudi nazorske nedoslednosti. Tako recimo, govorimo o odnosih med družbo in Cerkvijo. Toda Cerkev in družba nista ločeni enoti, ki bi ju bilo treba šele povezati. Tudi si ne stojita nasproti, saj so verni, ki sestavljajo svoja cerkvena občestva, hkrati tudi sestavni del družbe.

Opozoriti pa je potrebno, da glavni napor čaka nas vernike same. Verniki se bomo morali jasno in odločno potegovati za spoštovanje svojih z zakonom in ustavo zagotovljenih pravic in to najprej v okolju, tam kjer živimo in delamo. Tukaj nas ne more nihče nadomestiti. Navadno je, da se Cerkvi takoj očita, da se vmešava v politiko, če izrazi o določeni stvari svoje mnenje. Cerkev res ni politična organizacija in nima nobenega političnega poslanstva.

Nekaj drugega pa je s politiko v širšem pomenu besede, se pravi s tistimi političnimi posledicami, ki bolj ali manj neposredno in nujno sledijo iz raznih človeških nazorov, religij, kulture, izobrazbe. Vanjo pa se cerkev nujno spušča. Do moralnih in verskih vprašanj ne sme in ne more ostati brezbrižna.

Predvsem z drugim vatikanskim cerkvenim zborom in po njem je postalo jasno, da Cerkev nima političnega poslanstva. Zato se v politiko v ožjem pomenu besede nima pravice vmešavati. Toda s tem ni odvezana svoje moralne soodgovornosti za prihodnost človeštva in posameznih narodov. Kadar nastopa z verskih in moralnih stališč, je zaradi medsebojne povezanosti raznih življenjskih področij to delovanje tudi politično v širšem pomenu besede. Seveda je mejo med prvo in drugo politiko nemogoče ostro začrtati. Toda prej ali slej je jasno, da bi Cerkev svoje poslanstvo izdala, če bi se odrekla sleherni javni in glasni besedi, navdihnjeni z evangelijem in krščanskim nazorom o perečih tegobah svojega časa. Kdor ji očita voljo do moralnega monopola naj to dokaže. Voljo do monopola ali nedovoljeno vmešavanje v politiko ji navadno podtikajo le tisti, ki se z njenimi stališči ne strinjajo ali pa ne marajo, da bi se kot moralna avtoriteta pri ljudeh uveljavila, skratka, ker hočejo imeti tak monopol sami. A v današnjem pluralističnem, demokratičnem svetu ne more nihče imeti monopola. Cerkev ima pravico, da lastna stališča javno pove kot svoj prispevek k enakopravnemu in javnemu razpravljanju o odločilnih vprašanjih svojega časa in prostora.

Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega, te besede so prelomnica v pojmovanju politične in verske oblasti. Z njimi je Jezus začrtal jasno ločnico: politična oblast, ki sicer izvira od Boga in je dolžna spolnjevati njegove zapovedi, ima svoje lastno področje, ki obsega časno, javno ureditev in blaginjo, in na tem področju jo je treba priznavati, spoštovati in se ji pokoriti. Toda država ne sme zahtevati tega, kar pripada samo Bogu. Kristjan mora braniti in ohranjati svojo svobodo, da daje čast Bogu brez ozira na kakršenkoli zakon ali kakršnokoli politično oblast.

Pomembno je, da se kristjan tako v ugodnih kakor v neugodnih okoliščinah ohrani trdnega v veri, ne da bi se vdal ob sovražnih napadih, v prepričanju, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu in da zna Bog pisati ravno tudi s krivuljami.

vaš župnik Ervin