Pretekle pridige najdete TUKAJ

PRIPRAVA NA ZAKON V LETU 2020

Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ...

Videti je, da se Jezus z bese­dami: Ne mislite, da sem pri­šel razvezovat postavo, pred nekom zagovarja. Zakaj? Da­našnji odlomek sledi Jezu­sovemu Govoru na gori, kjer predstavi blagre: Blagor ubo­gi, krotkim, žalostnim, žejnim pravice, preganjanim … Pos­lušalcem se je gotovo zdelo, da pretirava, pa so ga skušali ustaviti in mu dopovedati, da postavo že imajo in ne potre­bujejo druge. Verjetno so mu rekli, naj ne spreminja stvari, saj vedo, kaj morajo in česa ne smejo. Saj poznajo zapove­di: Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne prisegaj po krivem itd.

Kdaj se nam dogaja kaj po­dobnega? O veri in morali go­vorimo bolj malo, o grehu tudi raje ne. Mogoče kdaj naletimo na duhovnika, ki se v spoved­nici ustavi in hoče nekaj več. Ko naštejemo nekaj grehov začne pogovor. Pa se nam zdi popolnoma odveč. Verjetno rečemo tako kot farizeji in pis­mouki: Ubijal nisem, čez plot tudi nisem skočil, kradel ni­sem, saj nisem počel nič po­sebnega. Potem dodamo: Saj veste, vsi smo malo živčni, jez­ni in sitni, ampak hujšega ni bilo. Jezus v svojem nastopu očitno ni zadovoljen z našte­vanjem, da velikih grehov nis­mo storili. Ne zadošča mu, da rečemo:

Nisem ubijal, pravi namreč, da zaslužimo že zaradi jeze, da gremo pred sodišče … Saj ho­dim k maši, saj je vse brez ko­risti, če ne poskrbimo za od­nose doma in s sosedi … Ni­sem prešuštvoval, saj je pre­več že, če si gledal s požele­njem … Ločitev je logična, pa pozabimo, da smo s tem po­metli probleme pod prepro­go …

Kaj nam hoče Jezus povedati z goro novih zahtev? Če se us­tavimo ob Jezusovih besedah, se kar zgrozimo. Če je tako, potem smo pogubljeni. Že da­nes smo brez oči, jezika, rok in nog. Vendar tega verjetno ne želi. Kaj pa želi? Jezus hoče, da na greh gledamo globlje. Naj se ne ustavimo pri posledicah, ko je že prepozno, ampak pri rojevanju greha.

Če rečemo, saj veste, vsi se kdaj jezimo, si dajemo v jezi prav. Vendar če jeze v temelju ne odpravljamo, se dejansko lahko razraste v nasilje, velik spor in celo v zločin. Ni greh šele, da nekoga ubijemo, ubi­jajo že besede v jezi.

Ni dovolj, da rečemo, saj ho­dim ob nedeljah k maši. Če sem s svojim dejanjem razlog, da ima drugi kaj zoper mene, če sem mu v spotiko, maša nič ne pomaga. Najprej moram premisliti, s čim sem druge­mu v spotiko. Če sam grešim in pohujšujem, moram nare­diti vse, da to odpravljam. Naj­slabše pa je, da rečem, jaz na­redim svoje, ker grem k maši on pa ne. Jezus od nas priča­kuje veliko več kot sv. mašo, pričakuje dejavno ljubezen.

Ni dovolj, da rečemo, nisem prešuštvoval. S tem se pogos­to postavljamo nad druge, ki so javno padli v greh. Prizna­vati si moramo, da je to po­dročje vedno tudi naše spra­ševanje vesti, priznavanje, da nisem nikoli resnično čist. Če prečiščujem svoje poglede in dejanja, lahko rastem. Če se le opravičujem, so moji odnosi in prijateljstva plitvi in prazni.

Če nisi ločen, še ne pomeni, da si zvest in dejansko predan sozakoncu ali pa Bogu. Nič me ne opravičuje, če sem duhov­nik in ne živim z žensko. Pro­blem je že, če ne živim sce­la za Boga. In to je vedno naš greh. Vse bi bilo lahko boljše in k temu nas Jezus vabi. Za­kaj? Ker je naša sreča v priza­devanju za tisto več. Saj ni za­kon lep, če le obkljukamo, ka­terega greha nismo zagrešili. Lep je, če se oba prizadevata za lep odnos in se ne izmikata odgovornosti.

Samo če bomo hoteli zažive­ti več od tistega, kar je bilo rečeno starim, bo naše življe­nje resnično polno. Ustavljaj­mo se ob vsem tem, ne zaradi občutka krivde, ampak zaradi želje, da bi zaživeli polno. Je­zus prihaja, da bi imeli življe­nje, ne da bi bili nesrečni zara­di zapovedi.

Vaš župnik Ervin

nalagam novice...