Preskoči na vsebino

nalagam novice...

-----------------------------------------------------------------------

Jesenski urnik svetih maš od 27.8. do 29.10.:
* nedelja 8.00 (Semedela), 9.30 in 11.00 (sv. Marko)
* med tednom vsak dan ob 19. uri (sv. Marko), ob četrtkih tudi ob 8. uri (Semedela)

-----------------------------------------------------------------------

Vprašanje vere


Ko se govori o družini in veri, se včasih poenostavlja, banalizira ali pa ostaja pri površni obravnavi; to pa ne privede nikamor. Ta čas namreč ni naklonjen ne družini ne veri.

Vera je dar, zato ne gre za to, ali jo družina posreduje ali ne. Družina lahko le pospešuje, podpira ali pa ovira pot vere otrok, ne more pa prevzeti vloge Boga ali kratiti svobode nikomur. Posredovanje vere je zato že odločitev za krst otrok in zagotovitev vsaj minimalne verske izkušnje. Ta odločitev je bila v preteklosti samo po sebi umevna, avtomatična, danes ni več tako. Prepričanje, da vera v življenju konec koncev ni neobhodno potrebna, je ponavadi glavni razlog, zaradi katerega starši ne krščujejo otrok oz. jih ne spremljajo na krščanski poti. Vse več je tudi staršev, ki niso poročeni v cerkvi, so ločeni ali razporočeni; to so ljudje, ki čutijo, da jih Cerkev obsoja. Katehistinje in katehisti velikokrat z grenkobo ugotavljajo, da obstaja velika praznina že v času od krsta do začetka verouka, da ne govorim, ko se 4 otroci pripravljajo na  prejem prvega sv. obhajila, saj pravijo, da se otroci ne znajo niti prekrižati. Vrzel se še poglobi in duhovna razsežnost spet postaja povsem nepomembna za odraščajoče mlade, ki se pripravljajo na prejem zakramenta sv. birme. Čeprav je število krščenih otrok danes še vedno kar visoko, je pomanjkanje redne prisotnosti verske razsežnosti v družini glavni razlog za prekinitev posredovanja vere. Ti otroci, ki so bili krščeni in so morda prejeli prve zakramente, po vsej verjetnosti nimajo in ne bodo imeli prave izkušnje vere, z leti ne bodo zahajali v cerkev, se ne bodo poročili v cerkvi in ne bodo niti pomislili na to, da bi krstili otroke. Gre za prekinitev stoletne tradicije posredovanja vere. Zdi se, da je trend neustavljiv.

Zdi se, da leta župnijskega verouka, neštete pridige, tečaji priprave na zakon. Srečanja pred krstom otrok, ne puščajo nobenih sledi. Odrasli kristjani vse prevečkrat ostajajo na prvoobhajilni stopnji praznovanja vere.

Stanje kakršno je, kliče Cerkev k nujni in globoki preobrazbi.
Kaj se lahko stori? Zavedati se moramo, da ne obstajajo lahki recepti. Po mojem je odločilno to, da damo prostor in smisel verski razsežnosti življenja ter da o tem pričamo drugim. To preprosto pomeni: biti prepričani, da Bog je. On daje smisel življenju. On je prisoten v mojem življenju.  Zato se moramo potruditi, da bo Bog spet navzoč v naših življenjih in družinah. Da bi ta prisotnost znova spremljala naše otroke v njihovi rasti. Kaj to pomeni konkretno? Pomeni, da je Bog v vsakdanjem življenju prisoten, oporna točka za naše izbire in odločitve, predvsem pomembnejše; da je evangelij lahko navdih našega delovanja. Raje pomeni, da moramo najti v življenju prostor, v katerem poslušamo Božjo besedo in se z njo soočamo.

Potrebno je veliko zanosa, tveganja, garanja, vere vase, vere v milost, vere v Cerkev, vere v mladino in najbolj vere v Svetega Duha. Sami moramo postati s svojim življenjem dokaz vere. To je moja in tvoja odgovornost. Zato vam vsem želim poguma in vztrajnosti v veri.

Župnik Ervin