Preskoči na vsebino

nalagam novice...

-----------------------------------------------------------------------

Zimski urnik svetih maš od 30.10. do 25.3.:
* nedelja 8.00 (Semedela), 9.30 in 11.00 (sv. Marko)
* med tednom vsak dan ob 18. uri*** (sv. Marko), ob četrtkih tudi ob 8. uri (Semedela)
----------------------------------------

*** POMEMBNO OBVESTILO!
Večerne svete maše bodo od torka, 26. 12. dalje ob 19.00 –
zato, ker bodo malo več kot en mesec maše iz naše cerkve neposredno prenašali po radiu Ognjišče. Vabljeni v večjem številu k svetim mašam, da bodo poslušalci radia Ognjišče lažje z nami molili in peli.

-----------------------------------------------------------------------

VABILO

  • Karitativni krožek: Otroci, mladi in vsi ostali, ki želite izdelovati božične voščilnice za starejše v domu upokojencev, vabljeni na Karitativni krožek ŽIV ŽAV, vsako soboto, od 10. do 12. ure v veroučni učilnici.

-----------------------------------------------------------------------

S čim se pa ti ukvarjaš?


S čim se pa ti ukvarjaš? To je zelo pomembno vprašanje, zato ker si moramo nujno odgovoriti na to kaj bom naredil s svojim življenjem,; drugo, ki si ga zastavimo kasnejše v življenju, kaj delam s svojim življenjem in tretje, na katerega si skušamo odgovoriti v poznih letih, ko se oziramo nazaj: kaj sem naredil s svojim življenjem.

Ta vprašanja razkrivajo, da je delo podoba življenja, kjer ni v ospredju poklic, ampak popotovanje. Skozi delo se zrcali, kaj smo naredili iz življenja, ki nam je bilo podarjeno z vsemi darovi, priložnostmi in omejitvami. Vsak od nas je bil poklican, da postane to kar je. Ustvarjen je bil za to.

Biti poklican! Naše poslanstvo je uresničiti poklicanost. V poklicanosti je zajeto vse tisto, kdo si, kaj delaš in kakšen pečat daješ svetu. Klic je povsod – tako pri manjših kot pri večjih stvareh v življenju, v poslovnem ali verskem svetu, pri delu s strankami, poučevanju otrok ali zdravljenju bolnikov.

Poklicanost je beseda, ki je namenjena vsakomur, tistim, ki opravljajo različna dela in ki so v svoje delo dali nekaj globokega in plemenitega, kar občudujemo. Martin Luter King je dejal: »Če vam je namenjeno, da ste cestni pometač, pometajte tako, kot je Rafaelo slikal, Michelangelo kiparil in Bethoven skladal. Pometajte tako dobro, da se bosta nebo in zemlja čudila: Tukaj je pa živel veliki cestni pometač.« Poklicanost odmeva globoko v nas. Če gledamo na življenje in delo kot na poklicanost, nas to utegne voditi po poti, ki morda ne bo tako lagodna ali uhojena.

Danes svet kliče po ljudeh, zlasti mladih, ki bi svojo energijo in vizijo usmerili v svet in se ne bi zaprli v svoj krog lagodnega življenja. Če nismo pripravljeni tvegati, ne moremo rasti kot ljudje. In res, če človek v življenju ni odkril nečesa, za kar je pripravljen umreti, ni sposoben živeti.

Kaj pa če se v življenju in v poklicanosti vse zalomi? Če nam gre vse narobe? V krščanstvu se nikoli ne presoja, ali smo v življenju uspeli ali ne, saj se na življenje ne gleda z vidika uspeha. V samem bistvu krščanske vere je izročitev življenja Bogu in sprejemanje vsega, kar prinese. Ne sprejemamo ga pasivno, za nas je romanje. Zanj potrebujemo to, kar smo in kar smo prejeli. Sem sodijo tudi neuspehi in celo nesreče.

Odločitev, da bomo hodili za Gospodom ni ravno podpis ali zaprisega; je bolj nenehno vsakdanje žrtvovanje v napredovanju v tej odločitvi za vse življenje. Ljudje tega sveta ne morejo razumeti, zakaj sledimo Gospodovemu klicu. Mislijo, da smo nori. Tudi Jezusa je Herod razglasil za norega, mi pa smo ponosni, da delimo z njim Božjo norost. Bog nas torej kliče, pa velikokrat ne prepoznamo njegovega glasu. Največkrat nas kliče po čisto vsakdanjih stvareh, ljudeh. In vendar je glas staršev, prijateljev, človeka v stiski, duhovnika, bolnika ali sodelavca tudi Božji glas. Prav vsako srečanje s človekom je priložnost, vsako izpolnjevanje svojega poklica je priložnost. Samo tako bo naše življenje živ klic, znamenje in pričevanje.

Ni hujše nesreče kot bivati sam in ne biti koristen za nikogar. Človek je na svetu zato, da pusti za seboj kakšno sled, ki je potrebna, da lahko tisti, ki pridejo za nami lažje živijo. Zato je moja želja: Živite svojo poklicanost z veseljem. Zapusti svoj ego in stopi ven. Tukaj je tvoj prostor. Ljudje te potrebujejo, svet čaka nate, da se mu nasmehneš, da ga vzljubiš in udomačiš. Če boš tega sposoben boš srečen v svoji poklicanosti!

vaš župnik Ervin