Za ogled vseh oznanil kliknite TUKAJ.

Poletni urnik svetih maš:

Nedelje: ob 8:00 in 20:00

 

V zgornje polje vpišite svoj e-mail naslov in kliknite tipko Subscribe. Nato sledite navodilom, ki jih boste dobili na poštni naslov (Pozor - sporočilo bo mogoče bilo poslano kot promocija oz. vsiljena pošta). Potrdite, da niste robot in počakajte na novosti, ki jih boste prejeli na e-mail.

Redna obvestila na ravni cerkve lahko spremljate tudi na uradni spletni strani Slovenske škofovske konference.

Pretekle pridige najdete TUKAJ

PRIPRAVA NA ZAKON V LETU 2020

 

Skrivnost zla

Tokrat sem se najprej usta­vil ob ljuljki. Doslej se nisem nikoli resnično ustavil, da bi si ogledal, kakšna prav­zaprav je ljuljka. Na sple­tu danes ni težko najti opise in podobe. Na eni od strani piše približno takole: Ljulj­ka je tako podobna pšenici, da jo v nekaterih področjih poimenujejo kot žito. Ljulj­ka in pšenica sta si izredno podobni vse dokler ne zras­te klas, potem pa se razliku­je po:

Pšenični klasi so tako težki, da celotno rastlino upogne­jo, medtem ko so klasi ljuljke lahki in ostanejo pokončni.

Ko klasi dozorijo, se pri pše­nici obarvajo zlato rjavo, pri ljuljki pa počrnijo.

Ko ljuljka dozori se zrna nagnejo proč od stebla, pri pšenici pa ostanejo tako kot so rasla.

Opis ljuljke nam lahko po­maga razumeti, zakaj je pot­rebno počakati do žetve. Ko je ljuljka majhna je ni mogo­če ločiti od pšenice, ko dobi­va svojo končno podobo, pa je žetev pred vrati.

Ob tem in ob naslednjih dveh prispodoba sem po­mislil, da je najbrž res po­gosto težko ločiti dobro od slabega. Če pogledamo pšenico, vidimo, da je na za­četku podobna ljuljki. No, zrna so nekoliko večja in le­pša. Lahko bi rekli, da je mo­goče prepoznati dobro že v kali. A to nam ovrže prilika o gorčičnem zrnu in o kva­su. Gorčično zrno ni ravno zgledno, kvas pa so glive, ki so na videz prav neugledne. V samem začetku torej zla ni lahko ločiti od dobrega.

Torej je potrebno čaka­ti! Na kaj že? Na sadove! Kakšni pa naj bi bili naši sa­dovi? Da se ne oddaljimo od prilike, se vprašajmo v čem je razlika med ljuljko in pše­nico, med gorčico in kako drugo rastlino, med kvasom in drugimi glivami? Pšeni­ca je hrana za ljudi, gorčič­no zrno, da je zavetje, kvas pa omogoča, da je kruh do­ber, da je rahel, okusen. Sa­dovi naj bi torej bili tisti, po katerih se nekaj prepozna za dobro ali slabo. Če prinaša­jo sad, ki drugega nasiti, dajejo okus in varnost, so pravi.

In mi? Ali imamo kristja­ni res neprestano v zaves­ti misel, da moramo biti kvas, pšenica, gorčica?

Počitniški dnevi so vseka­kor lepa priložnost, da se še bolj ustavimo in prepozna­vamo smeri našega zorenja in zorenja naših bližnjih. Naj nam Bog pomaga držati smer na poti zorenja v pra­vo žito, lepo gorčično dre­vo in lepo vzhajan kruh.

Vaš župnik Ervin


nalagam novice...