Pretekle pridige najdete TUKAJ

Človekov ne in Marijin da

Prva Mojzesova knjiga nam v ospredje postavi prvi 'ne', začetni 'ne', človeški 'ne'. Človek je raje gledal sebe kot pa svojega Stvarni­ka, hotel je storiti po svo­je, odločil se je zadostova­ti samemu sebi. A na ta na­čin je izstopil iz občestva z Bogom in izgubil same­ga sebe, začel se je bati, se skrivati in obtoževati dru­gega. Vse to so simpto­mi 'ne'-ja Bogu. To naredi greh. Gospod pa človeka ni prepustil oblasti njegove­ga zla. Takoj ga je šel iskat in ga začel klicati z vpraša­njem, polnim skrbi: 'Kje si?' To je vprašanje očeta ali ma­tere, ki išče svojega izgublje­nega sina: Kje si? Kje si kon­čal? Bog to počne z veliko potrpežljivosti, dokler ne za­polni razdalje, ki je nastala na začetku.

Drugi pomemben trenu­tek, o katerem govori da­našnji evangelij, pa nam govori o Bogu, ki pride, da bi prebival med nami, ki postane človek kakor mi. To pa je postalo mogoče z velikim 'da', z Marijinim 'da' v trenutku oznanjenja. Za­radi tega 'da'- ja je Jezus za­čel svojo pot po poteh člo­veštva. Začel jo je v Mariji, ko je prve mesece življenja preživel v materinem tele­su. Ni prišel kot že odrasel in močan, ampak je preho­dil celotno pot človeškega bitja. V vsem nam je pos­tal enak, razen v eni stvari: grehu. Zato je izbral Marijo, edino, ki je bila brez greha, brezmadežno. V evangeliju je imenovana 'milosti pol­na', torej napolnjena z mi­lostjo, brez sence zla.

Marija na Božji predlog odgovori: 'Glej, dekla sem Gospodova'. Ne pravi: 'Tok­rat bom storila po Božji vo­lji, dala se bom na razpola­go, potem pa bom videla …' Njen 'da' je popoln in brez­pogojen, je za vse življe­nje. In kot je začetni 'ne' člo­veku zaprl prehod k Bogu, tako je Marijin 'da' odprl pot k Bogu med nami. To je naj­pomembnejši 'da' v zgodo­vini, ponižni 'da', ki preobrne prevzetni 'ne' na začetku; je zvestni 'da', ki ozdravlja ne­pokorščino, razpoložljivi 'da', ki prevrne egoizem greha.

Tudi za vsakega med nami obstaja zgodovina zveliča­nja, ki je sestavljena iz 'da'- ja in 'ne'-ja Bogu. Včasih smo eksperti v polovičnih 'da'-jih. Pretvarjamo se, da ne razumemo dobro to, kar bi Bog hotel in kar nam na­rekuje vest. Prav tako smo zviti in, ker Bogu nočemo izreči pravega 'ne', rečemo 'ne morem', 'ne danes, jutri', 'jutri bom boljši', 'jutri bom molil', 'jutri bom delal dob­ro'. A na ta način zapremo vrata dobremu in zlo izko­risti te pomanjkljive 'da'- je, ki jih ima vsak celo zbir­ko v sebi. Nasprotno pa vsak popolni 'da' omogo­či začetek za novo zgodbo: reči Bogu 'da' je zares zače­tek. Nasprotno pa nas greh znotraj postara. Vsak 'da' Bogu poraja zgodbe odreše­nja za nas in za druge.

Na tej adventni poti nas Bog želi obiskati in čaka na naš 'da', s katerim bi mu rekli: 'Verujem vate, upam vate, ljubim te! Naj se v meni izpolni tvoja volja dobre­ga.' Danes z veliko veliko­dušnosti in zaupanja, ka­kor Marija, izrecimo Bogu ta osebni 'da'.

Vaš župnik Ervin

nalagam novice...