7 minut na dan: Kako naj molim - berem Sveto pismo? (.doc) 7 minut na dan: Kako naj molim - berem Sveto pismo? (.pdf) Kaj je molitev? Molitev je vstopanje v odnos z Bogom. Ko gledamo na molitev "od zunaj", je molitev čas, ki preživimo z Bogom ("neprenehoma molite"). Molitev je izročanje sebe Bogu in približevanje k Njemu. Je odpiranje človeka Bogu. Je prostor srečanja Boga in človeka. Je pomemben prostor molitve? Priporočljivo je, da si najdeš svoj kotiček, ki je tvoji naravi najbolj prikladen. Za nekoga bo to soba, za drugega cerkev ali kapela, za tretjega hribi,... Menim, da je stalen prostor molitve velikega pomena: prostor, ki ga poznamo, nas ne bo pritegoval s svojimi izzivi (podobami, zvoki, šumi), tako bomo lažje vstopali v molitev. Dobro je, da je kraj že po naravi umaknjen pretiranemu hrupu in nenehnemu dogajanju. Seveda pa to ne pomeni, da bomo molili samo v tem prostoru, priporočljivo je namreč od časa do časa oditi iz našega prostora molitve, da bi doživeli božjo vsenavzočnost in nam ob daljši odsotnosti molitev v drugem prostoru ne bi delala prevelikih težav. S svojo molitvijo, torej s srečevanjem z Bogom, posvečujemo prostor, in v hudih časih nas bo že telesna navzočnost na kraju molitve popeljala, po spominu v moči Svetega Duha, v božjo bližino. Ta prostor je seveda namenjen moji "privatni molitvi", kraj kjer sem "iz obličja v obličje" z Bogom. Ne znam moliti! Molitev je zmeraj dejanje vere. Molitev je tisto "osnovno sredstvo" s pomočjo katerega prihajamo k Bogu. Za svete teologe ponavadi slišimo, da je njihova teologija nastajala na kolenih, torej v nenehni molitvi in prihajanju pred Boga. Ko ti torej Gospod podari dar vere, te bo sam učil tudi moliti. Rad bi veroval. Prihajaj na kraje, kjer se zbira občestvo verujočih. Naj ti ne bo nerodno. Bodi tam. Nič posebnega ti ni treba početi. Beri Sveto pismo; v božji besedi je namreč navzoč Sveti Duh. Prepričan sem, da on, ki te je posvetil in naredil za svoj Tempelj že ob tvojem rojstvu, ne bo zavrnil tvoje prošnje. Moraš pa vedeti, da je vera svoboden dar Boga. Pomisli, mar ni že to dar vere, da ga iščeš, da ga hočeš spoznati? Ne bodi nasilen, ne do sebe ne do Boga. Pusti se presenetiti. Bog zelo rad preseneča, le da smo za njegova presenečenja že verujoči sami premalo dojemljivi. Kljub vsemu ga ne nehaj "nadlegovati": s psalmi, hvalnicami, duhovnimi pesmimi, ... Bog je živ, odgovor ne more izostati. Beri teološke knjige, da tvoj razum ne bo ostal lačen. Vsak delček človekove osebe (duh, duša in telo) namreč hrepeni in željno pričakuje Boga. Oblike molitve 1. Biti To je najpogostejši molitveni način in je univerzalen, vsak človek ga prakticira in udejanja. Pa ne le človek, celotno stvarstvo moli, tako da je, da obstaja, svojega Stvarnika. Naše življenje kot tako, dejstvo da bivamo, je že molitev. Podarjenost bivanja se dviga kot slavilna molitev pred Boga. Dejstvo našega bivanja je prva in najosnovnejša in najgloblja potrditev resnice o Bogu; na nas se razodeva njegova ljubezen, dobrota, vsemogočnost, svoboda, usmiljenje, pa tudi pravičnost. 2. Biti pred svojim Bogom Pomeni odločiti se, darovati oz. posvetiti dejstvo svojega bivanja kot molitev. Gre za zavestno odločitev, pristanek razuma in volje na sodelovanje s Svetim Duhom, ki biva v nas. "Jaz hočem s svojim bivanjem slaviti Boga ..." 3. "Sončenje" v božji navzočnosti Pomeni, nek čas še posebej posvetiti bivanju v božji navzočnosti; odtegniti se delu, zaposlenosti in "počivati" pred Bogom v njegovo slavo. Nameniti mu čas. 4. "Sončenje" pred Najsvetejšim Podobna je prvi obliki "sončenja", le da smo tukaj pred najodličnejšo" prisotnostjo Boga (katoličani, pravoslavni). Če so prve tri oblike takorekoč "nekonfesionalne", ne posebej vezane na neko religiozno denominacijo, pa ta oblika zahteva vsaj nekakšen (seveda pozitiven) odnos do evharistije oz. do Kristusove navzočnosti pod podobama kruha in vina. S tujko temu pravimo adoracija, čeprav imam v mislih spet bolj namenitev časa, kot pa neskončno žlobudranje ali "mozganje" o velikih skrivnostih. Ko so nekoč vprašali nekega moža, kaj počne v cerkvi, ko se grede na polje ali nazaj domov za krajši čas ustavi v njej, je odgovoril: "Nič posebnega. On gleda mene, jaz gledam njega in to je to." 5. Pripovedovanje Bog ve za našo resničnost, za vse dogodke, ki so se nam zgodili, pa tudi za naše misli ob njih, vendar zelo rad sliši, da mu pripovedujemo o sebi. Morda ste zaljubljeni, drugače pa se spomnite svoje zaljubljenosti: mar vam ni bilo v užitek, ko ste poslušali svojo drago/dragega, ko vam je pripovedoval o sebi. Veliko zakoncev reče: nič več mi ne pove! Ljubezen zahteva pogovor, želi slišati našo notranjost, še več, ljubezen ima pravico slišati o našem notranjem življenju, mislih, občutljih,... In če ima že naša najmanjša zaljubljenost hrepenenje po poslušanju drage osebe, kako bi to izostalo v primeru Ljubezni same. On sprejema naše življenje, ga osvobaja ujetosti in nam ga vrača čistega, lepega, odrešenega. Zakaj ne bi Bogu in sebi napravili veselja? In tisti, ki živite v zvezah: kaj vam brani, da si privoščite večer ob pripovedovanju zgodbe o sebi? 6. Prijateljski pogovor Bog nas je imenoval za svoje prijatelje in to imenovanje je nepreklicno, ostane vedno. Na nas je, da odgovorimo na njegovo prijateljstvo. Dva odgovora sta možna. Prvi: "Tudi jaz sem vesel, da sem tvoj prijatelj." Drugi: "In kaj potem."  Prijatelji imajo takšne in drugačne pogovore, včasih se tudi ne strinjajo; prijateljstvo se utrjuje v preizkušnjah. Nikar ne pozabimo,da je to zaupljiv odnos in ne monolog, torej moramo tudi Prijatelju pustiti govoriti. 7. Tišina Veliko premalo poznamo bogati svet tišine. Dva prava prijatelja bosta znala biti skupaj brez govorjenja, ne da bi ob tem brala vsak svoj časopis, poslušala glasbo, ali gledala televizijo, in se bo tem ne bosta počutila neprijetno. Tišina velikokrat pove več, kakor tisoče besed; pri Bogu pa je sploh eden temeljnih jezikov. 8. Telo Naše čudovito telo s sposobnostjo različnih drž, je čudovita molitev, le da jo tako malokrat izkoriščamo. Tudi naše telo, ne samo duša in duh, hrepeni in želi slaviti svojega Stvarnika. Stoja, klečanje, ples, hoja, tek, sposobnost prenašanja stvari, ... In kaj je lahko lepšega od prostracije (ležati na zemlji z obrazom obrnjenim navzdol ali navzgor). 9. Obrazci Cerkev se od nekdaj zaveda, da človek ni vedno sposoben s svojimi besedami nagovarjati Boga. Zato imamo obrazce molitve (zaradi splošne občestvene rabe) s pomočjo katerih molimo v občestvu in jih velikokrat uporabljamo tudi v naših posameznih srečevanjih z Bogom. Zelo pomembno je v svojo "zasebno" molitev vključiti tudi molitev s pomočjo obrazcev. Ta bo tista, ki nas bo v "suhih dneh" in v trpljenju poživljala in hranila našo dušo. Obenem molitev s pomočjo obrazcev kaže na ponižnost molivca, ki se s "starimi" besedami, ki so jih uporabljali že toliki pred njim, obrača na svojega Boga. 10. Ponavljanje Ta oblika molitve je prepoznavna pod imenom "Jezusova molitev". Molivec ponavlja kratke stavke iz Svetega pisma, spisov cerkvenih očetov, svetnikov, puščavnikov. Tako kliče skupaj s Svetim Duhom, ki v slehernem prebiva, "Abba, Oče". 11. Sveto pismo Navidez je to navadno branje. Ker pa s svojim branjem "odpiramo besede", ki so polne Svetega Duha, tako skupaj z istim Duhom kličemo k Očetu. Besede, ki z izgovarjanjem postajajo naše, pa nam v naše telo in zavest prinašajo Boga. 12. Sveti Duh Sveti Duh je učitelj molitve, ker je sam najboljši in prvi Molivec. Njemu se pridružujemo, kadar molimo. Bogu ne moremo nič dodati in nič odvzeti. Ni pa srečnejšega bitja, kot je Sveti Duh, kadar se mu človek prostovoljno pridruži v slavljenju Boga. Vsa sveta Trojica se zgrudi na kolena, ko se človek z veseljem in svobodo pridruži njej sami v slavljenju in molitvi, ki si ga osebe svete Trojice podarjajo med seboj. Tako človek vstopa v notranje življenje Boga samega. In ko po milosti istega napreduje v svetosti in pobožnosti in molitvi, se ON sam vse bolj podarja človeku in mu navdihuje vse globljo molitev oz. vse tesnejše deleženje pri svojem notranjem življenju. To je t.i. mistična združitev, mistično doživetje. človek se ves prepusti Bogu, da ga on vodi kamor hoče, kakor hoče. Ta molitev je dana nekaterim dušam, kot posebno božje darilo in je ponavadi spremljana s srečo pa tudi z veliko trpljenja, da tako človek skladno raste tudi v ponižnosti. -------------------------------------------------------------- vir: http://zupnija-slovenska-bistrica.rkc.si/index.php/content/display/24/20/20https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/363