Umetniško delo želi na prepričljiv in globok način posredovati skrivnost Božjega življenja, s trdno teološko podlago in hkrati kot nekaj lepega, privlačnega in spodbudnega za vernike. Izhodišče mozaične poslikave je Markov evangelij. Za ta evangelij je po mnenju nekaterih cerkvenih očetov - pa tudi modernih eksegetov – značilno, da dela vzporednice med judovsko pasho in Kristusovo veliko nočjo. Ta vzporednica nam pomaga razumeti neizčrpno bogastvo Kristusove velike noči za vse človeštvo. Mozaik povezuje prezbiterij s cerkveno dvorano, saj želi pokazati, da je Cerkev skupnost, ki se zbira okrog oltarja in slavi svojega Gospoda in Odrešenika. Tako postane mozaik del bogoslužja samega, ikonografija pa pomaga razodevati, kaj se pri bogoslužju dogaja. Mozaik predstavlja tri prizore: Na levi strani, na katero se navezuje polkrožna apsida, vidimo žrtvovano velikonočno jagnje, Mojzesa, ki gre čez Rdeče morje, pred njim pa ognjeni steber. Med Mojzesom in Kristusom je narejena vzporednica. Kakor je jagnjetova kri prinesla odrešenje, ko je Gospod udaril prvorojence v Egiptu, tako nas Kristusova kri rešuje smrti in večnega trpljenja. Kakor je Mojzes izpeljal ljudstvo iz egiptovskega suženjstva, tako nas je Kristus rešil suženjstva greha in smrti. Zato sta Mojezovo in obličje križanega Kristusa zelo podobni. Prehod čez Rdeče morje je podoba krsta, zato se v bližini nahaja krstni kamen. Prav kakor so bili Izraelci s tem prehodom za vedno rešeni suženjstva Egipčanov, tako smo kristjani s krstom rešeni za novo življenje. Ognjeni steber in oblak sta vodila Mojzesa. Med Mojzesom in Križanim pa je puščava, simbol neodrešenega življenja.  Na polkrožni apsidi je uprizorjeno križanje. Pri cerkvenih očetih najdemo ogromno razlag o Kristusovi prebodeni strani. V pripovedi Janezovega evangelija sulica ni potrebna za preverjanje Jezusove smrti, saj so že ugotovili, da je mrtev (prim. Jn 19,33), pač pa gre preprosto za še eno sovražno dejanje do Kristusa. Za evangelista pa je to dejanje podoba-simbol, ki povzema smisel Jezusovega življenja: na sovraštvo, ki vodi v smrt, Kristus odgovarja z darom, ki priteka iz globokega izvira, z ljubeznijo, življenjem, razlitjem Svetega Duha, s katerim je človeštvo lahko ozdravljeno. Kristus na križu ima odprte oči in gleda na svet z mirom. S tem je pokazano, kako se je Bog pustil ubiti, da bi nam pokazal, kako zelo nas ljubi. Križ je podoben drevesu. Kristus nas je namreč s svojo smrtjo na lesu križa odrešil tistega zla, ki je prišlo z drevesa v raju. Iz prebodene strani pritekata kri in voda. Prebodena stran spominja na Adamovo stran, iz katere je bila vzeta Eva. Iz Adamovega rebra je prišla smrt, iz Kristusove strani pa življenje, nova Eva, nova mati živih – Cerkev. Sulica nas spomni na meč, ki je po izgonu naših prastaršev iz raja stražil pot do drevesa življenja (prim. 1 Mz 3,24). Kri in voda iz prebodene strani pa se nanaša na krstno vodo in na evharistijo. Sulica, ki prebode Kristusovo stran, odstrani ognjeni meč, ki je zapiral pot do raja. Med prizorom križanja in sv. Markom se nahaja ribiška mreža, ki simbolizira svobodne odnose v Sveti Trojici. Jezus je rekel: "Nebeško kraljestvo je podobno mreži ..." (Mt 13,47). Cerkev nas vzgaja za take svobodne odnose, zato je med smrtjo in vstajenjem razpeta mreža božjega kraljestva, podoba Cerkve in našega upanja. Ob mreži je upodobljen sv. Marko, ki je v skladu z izročilom skrit za laneno tkanino. "In vsi so ga zapustili in zbežali, neki mladenič pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga, on pa je oblačilo pustil in gol pobegnil" (Mr 14,50-52). Ker je cerkev posvečena sv. Marku, se ta prizor nahaja v samem središču mozaika. Sledi prizor Kristusa, ki Adama in Evo rešuje smrti. Grob se odpre. Jezus ne pobegne iz smrti, ampak odpre grob od spodaj in gre iskat vse ostale grobove. Odide v predpekel, v temino smrti. Skloni se do dna, da bi rešil Adama in Evo, se pravi vse človeštvo. Tako Jezus podaja roko vsakomur, ki jo želi sprejeti, saj je Dobri pastir. Na skrajni desni strani, na steni, ki se spušča v dvorano, so uprizorjene binkošti. Ogenj in veter Svetega Duha se spušča na Cerkev, ki je upodobljena z likom Marije, Božje Matere.  Marija moli in tamolitev v njej in vseh nas naseli Gospoda. In vse stvarstvo živahno zaživi.  Nad Marijo je dvanajst raznobarvnih pasov, ki predstavljajo dvanajst apostolov. Po apostolih in njihovih naslednikih Bog prihaja na svet. Poleg Marije je še eno jagnje, ki se pase ob potokih žive vode. Mozaik je med dvema jagnjetoma: "Kdor hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil" (Mr 8,35). ------------------------------------------------------------------------ Mozaik v cerkvi Sv. Marka v Kopru - zgibanka ------------------------------------------------------------------------ http://www.centroaletti.com/slo/opere/slovenia/19.htmhttps://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/176