Cerkev Marije od zdravja Dnevne trgovske povezave in podložnost Istre »kraljici Jadrana« - Benetkam, slabi higienski pogoji in premajhna kontrola, so bili glavni vzroki, da je prišlo do okužbe z kugo v Kopru (okrog 8.000 prebivalcev). V zadnji epidemiji kuge v letih 1630 do 1631 je tu umrlo 1927 ljudi in od teh je bilo 1831 pokopanih v Semedeli, 96 pa ob bolnici Lazaret. Mestni svet je 4. 4. 1631 sklenil, da blaženi Devici v zahvalo za konec smrtonosne bolezni postavi v stolnici zahvalni oltar. Zaradi smrti kamnoseka in neprimernega prostora v cerkvi je bilo delo prekinjeno. Isti Svet je 23. avgusta 1639 preklical prvi sklep in sklenil, da se namesto oltarja zgradi cerkev v Semedeli, ki naj bo posvečena Blaženi Devici milosti, kjer je bilo pokopanih 1831 žrtev zadnje kuge. Z istim sklepom je bilo določeno, da bo kapelica dolga 4 korake in 1 čevelj, ter široka 3 korake. Za izvajalca sta bila določena mojstra: Niccolo Carpaccio za zidavo in Pietro Isdrael za tesarska dela. Oltarna slika predstavlja Božjo mater Devico Marijo, ki časti Sveto Trojico zaradi prenehanja strašne bolezni, angela – božjega poslanca, ki osvobaja okužene, ter druge angele, ki blažijo plamene duš v vicah. To sliko je naslikal Guidotto Guidotti iz Benetk in zanjo prejel 50 dukatov. Obnovljena je bila 1986. Novo cerkvico je slovesno posvetil škof Pietro Morari 24. 4. 1640. Pokopališče okrog cerkvice je bilo aktivno do odprtja novega pokopališča v Škocijanu leta 1811. Zaradi vedno večjega obiska vernikov je cerkvica postala premajhna. Zato je 11. decembra 1854 gospa Maria Volpi prosila, da na njene stroške povečajo in preuredijo cerkev v obliki latinskega križa s stranskima kapelama. Načrt je izdelal ing. Domenico Pulgher. Dela so bila zaključena 9. 10. 1855. Obnova fasade in strehe je bila 1984. V desni kapeli je sakrofag iz istrskega marmorja, v katerem so shranjeni posmrtni ostanki škofa Bonifacija Da Ponte, ki je umrl 6.1.1810. V levi kapeli je znamenita slika someščana B. Gianellija iz leta 1856, ki prikazuje škofa Bonifacija pri podeljevanju sv. birme. V tej kapeli so razne spominske zahvale, ki pričajo, da so z Marijino priprošnjo bile uslišane prošnje vernikov. Še danes velja to svetišče za pomembno in v njej se daruje največ maš za zdravje. To je podružnična cerkev, ki je velika za 100 ljudi in je v Semedeli ob glavni cesti proti Izoli in blizu morja. Po 2. svetovni vojni v njej dolgo časa niso dovolili sv. maše. Zdaj je enkrat v tednu in še ob nedeljah sv. maša. Vsako leto se ob obletnici posvetitve cerkve zbere italijanska manjšina. Ob tej priložnosti se vrnejo mnogi, ki so morali po vojni zbežati v Italijo. Še danes je za mnoge priljubljena Marijina božja pot. Pravijo, da ime Semedela izvira iz latinske besede »semita«, kar pomeni ozka pot. Iz besede »semita« je nastala »semitela« in pozneje Semedela.https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/13