Od cvetne nedelja do velikonočnega ponedeljka

Družinsko bogoslužje za cvetno nedeljo velikonočno tridnevje, veliko noč 2020 in velikonočni ponedeljek

 

Cvetna nedelja

Na cvetno nedeljo se po navadi udeležimo blagoslova oljčnih vej, ki jih ponesemo tudi bolnim in vsem, ki ne morejo v cerkev. Letos pa se doma zberemo ob postnem križu in zapojemo postno pesem in medtem voditelj zatakne oljčno vejico ali drugo zelenje za križ ali pa z njim okrasi ikebano ob postnem križu.

 

Voditelj : V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Vsi: Amen

Voditelj: O Bog vate zaupamo, pomnoži nam vero in dobrotno usliši naše prošnje. Danes z zelenjem pozdravljamo Kristusa zmagovalca, naj ostanemo vedno z njim združeni, da bo naše življenje polno dobrih del. Po Kristusu našem Gospodu!

Vsi:  Amen

 

Voditelj pokropi zelenje z blagoslovljeno vodo.

 

 

Voditelj:

Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko so ga

množice s palmami in oljčnimi vejami pozdravljale kot kralja. Toda Jezus je istočasno stopal tudi na pot trpljenja, o čemer razmišljamo ob branju pasijona (poročila o Jezusovem

trpljenju). Z Jezusom stopimo na pot tudi mi.

Poslušajmo kako je Jezus trpel (Mt 21,1-11;)

Lahko prebere eden, lahko pa se odlomek prebere po vlogah

Tedaj je šel eden izmed dvanajstérih, po imenu Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izdam?« Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izdal.

Prvi dan opresnikov so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?« Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recíte: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal veliko noč s svojimi učenci.‹« In učenci so storili, kakor jim je Jezus naróčil, in pripravili velikonočno jagnje.

Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi k mizi. Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se silno užalostili in mu začeli drug za drugim govoriti: »Sem morda jaz, Gospod?« On pa je odgovóril: »Tisti, ki je z menoj pomôčil roko v skledo, me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.« Juda, ki ga je nameraval izdati, je spregovóril: »Učitelj, sem morda jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!« Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslôvil, razlômil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščánje grehov. A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

Tedaj jim je Jezus rekel: »Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede.‹ Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« Peter mu je odgovóril: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal.« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.« Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatájil.« Tako so govorili tudi vsi drugi učenci.

Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsémani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko pojdem tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedêjeva sinova. Začel se je žalostiti in drgetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostaníte tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« Nato je šel k učencem in videl, da spijo. Rekel je Petru: »Tako torej, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? Ostanite budni in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« Spet drugič je šel in molil: »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!« Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile težke. Pustil jih je, spet odšel in tretjič molil z istimi besedami. Nato je prišel k učencem in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Glejte, približala se je ura in Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstaníte, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, se je približal.«

Medtem ko je še govóril, je prišel Juda, eden izmed dvanajstérih, in z njim velika množica z méči in kôli. Poslali so jo véliki duhovniki in starešine ljudstva. Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Tisti je, ki ga bom poljubil; njega primite!« In takoj je stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, učitelj!« in ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, po kaj si prišel?« Tedaj so pristopíli, položili roke na Jezusa in ga prijeli.

In glej, eden od Jezusovih spremljevalcev je iztegnil roko, potegnil svoj meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. Tedaj mu je Jezus rekel: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov, toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?« Tisto uro je Jezus rekel množicam: »Kakor nad razbojnika ste prišli z mêči in kôli, da bi me prijeli. Dan na dan sem sedél v templju in učil, pa me niste prijeli.« Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. Peter pa je šel od daleč za njim do palače vélikega duhovnika. Vstopil je in sédel med služabnike, da bi videl konec.

Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali krivo pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav je pristopílo veliko krivih prič. Nazadnje sta pristopila dva in rekla: »Ta je dejal: ›Božji tempelj lahko podrem in ga v treh dneh spet zgradim.‹« Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu rekel: »Ne boš nič odgovóril na to, kar ta dva pričata proti tebi?« Jezus pa je mólčal. Véliki duhovnik mu je tedaj rekel: »Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Mesija, Božji Sin.« Jezus mu je dejal: »Ti sam si rekel. Toda povem vam: poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj nam je še treba prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!« Nato so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. Drugi so ga udarjali in govorili: »Prerokuj nam, Mesija, kdo te je udaril.«

Peter pa je sedél zunaj na dvorišču. Neka dekla je stopila k njemu in rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.« On pa je vpričo vseh tajil in govóril: »Ne vem, kaj praviš.« Ko je hotel skozi vrata, ga je zagledala druga dekla in rekla tistim, ki so bili tam: »Ta je bil z Jezusom Nazaréčanom.« Spet je tajil, in sicer s prisego: »Ne poznam tega človeka!« Kmalu nato so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: »Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja.« Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka!« In takoj je petelin zapel. Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: ›Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.‹ In šel je ven in se bridko zjokal.

Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in starešine ljudstva sklenili, da bodo Jezusa usmrtíli. Zvezanega so odpeljali in izročili upravitelju Pilatu. Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in starešinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov in rekel: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!« Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj, se oddáljil ter odšel in se obesil.

Véliki duhovniki so pobrali srebrnike in dejali: »Ne smemo jih dati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.« Posvetovali so se in zanje kupili lončarjevo njivo za pokopališče tujcev, zato se tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: ›Pobrali so trideset srebrnikov, ceno ocenjenega, ki so ga ocenili Izraelovi sinovi, in so jih dali za lončarjevo njivo, kakor mi je naróčil Gospod.‹

Jezusa so postavili pred upravitelja in upravitelj ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš.« Ko so ga véliki duhovniki in starešine obtoževali, ni nič odgovóril. Tedaj mu je Pilat rekel: »Ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe?« Toda niti na eno besedo mu ni odgovóril, tako da se je upravitelj zelo čudil.

Ob prazniku pa je imel upravitelj navado, da izpusti ljudstvu enega jetnika, ki so ga hoteli. Takrat so imeli zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Barába. Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: »Koga hočete, da vam izpustim: Barába ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?« Vedel je namreč, da so ga izdali iz nevoščljivosti. Ko pa je sedél na sodnem stolu, mu je njegova žena poslala sporočilo: »Nič ne imej s tem pravičnim, kajti nocoj sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.« Véliki duhovniki in starešine so pregovorili množico, naj zahtevajo Barába, Jezusa pa dajo umoriti. Upravitelj jim je odgovóril: »Koga od teh dveh hočete, da vam izpustim?« »Barába,« so rekli. »Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« jim je rekel Pilat. Vsi so dejali: »Križan naj bo!« Rekel jim je: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj kričali: »Križan naj bo!« Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!« Vse ljudstvo je odvrnilo: »Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!« Tedaj jim je izpustil Barába, Jezusa pa dal bičati in ga je izróčil, da bi bil križan.

Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. Slekli so ga in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. Iz trnja so spletli krono in mu jo dali na glavo in trstiko v njegovo desnico. Poklekováli so pred njim, ga zasmehováli in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« In pljuvali so vanj, mu vzeli trstiko in ga z njo tepli po glavi. Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.

Ko so šli ven, so naleteli na moža iz Ciréne, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Gólgota, kar pomeni ›kraj lobanje‹, so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. Ko so ga križali, so si z žrebom razdelili njegova oblačila. Sedeli so in ga tam stražíli. Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: ›To je Jezus, judovski kralj.‹ Takrat sta bila skupaj z njim križana dva razbojnika, eden na desni in eden na levi.

Mimoidoči so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!« Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami ter govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če ga ima rad, saj je rekel: ›Božji Sin sem.‹« Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana.

Ob šesti uri pa se je po vsej zemlji stemnilo do devete ure. Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: ›Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?‹

Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: »Ta kliče Elija.« Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napójil s kisom, nataknil na trstiko in mu dal piti. Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!« Jezus pa je spet zakričal z močnim glasom in izdihnil.

(Pokleknemo in ostanemo nekaj trenutkov v sveti tihoti.)

In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je vstalo. Po njegovem vstajenju so šli iz grobóv in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, začutili potres in videli, kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično, ta je bil Božji Sin!«

Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od Galileje so spremljale Jezusa in mu stregle. Med njimi so bile Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedêjevih sinov. Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimatìje, Jožef po imenu, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. Stopil je k Pilatu in prôsil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izročijo. Jožef je telo vzel, ga zavil v kos čistega platna in polóžil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. K vhodu v grob je zaválil velik kamen in odšel. Bili pa sta tam Marija Magdalena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu.

Drugi dan, to je po dnevu pripravljanja na praznik, so se véliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu in mu rekli: »Gospod, spomnili smo se, da je tisti slepar, ko je bil še živ, rekel: ›Po treh dneh bom vstal.‹ Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudstvu porečejo:›Vstal je od mrtvih.‹ In zadnja prevara bo hujša od prve.« Pilat jim je rekel: »Saj imate stražo. Pojdite in zastražíte, kakor veste!« In oni so odšli, kamen zapečatili in grob zavarovali s stražo.

Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.

Voditelj: Danes smo se z Jezusom, Kraljem naših src, odpravili po poti njegovega trpljenja. Ker je sam trpel, ima sočutje z nami, ki hodimo z njim po isti poti. Prosímo ga:

  1. Na poti z Oljske gore so te pozdravljali in ti prepevali; naj te mladi odkrivajo v molitvi, v življenju in bogoslužju Cerkve.
  2. Izraelsko ljudstvo je pred teboj razgrinjalo svoje plašče; naj ti odpiramo svoja srca, da prideš k nam in za vedno pri nas ostaneš.
  3. Množica te je ob prihodu v Jeruzalem hotela postaviti za kralja; naj narodom sveta vladajo modri in plemeniti voditelji.
  4. Prerok te imenuje trpečega Božjega služabnika; naj vsi, ki s teboj trpijo, spoznajo vrednost in odrešilno moč trpljenja.
  5. Naše občestvo se danes veseli in ti vzklika: Hozana! Daj nam moči, da ti ostanemo zvesti tudi v stiskah in preizkušnjah.
  6. Tvoja pot je skozi smrt vodila v vstajenje; naj po njej tudi naši rajni dosežejo polnost veselja v tvojem kraljestvu.

Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:

Voditelj: Jezus, naš Odrešenik! Svoje trpljenje si sprejel nase za nas, ki smo te že tolikokrat zatajili. Usmiljeno se ozri na nas in ne dopusti, da bi se še kdaj ločili od tebe, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Vsi: Amen.

Obred sklenemo znamenjem križa in mogoče kakšno postno pesmijo

Doma se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del.

 

Veliki teden

Veliki teden je pred nami, teden globoke hvaležnosti, da je Bog s tolikšno ljubeznijo trpel za nas. Naj bo ta teden priložnost za razmišljanje o Njegovi neskončni ljubezni do nas.

Mogoče se bomo v tem razmišljanju našli kot tisti, ki hočemo biti pomembni, ki svobodno razmišljamo in imamo svoje poglede na svet.

Mogoče se bomo našli v tistem, ki noče sprejeti svojega križa in hoče delati tako, kot misli, da je prav. Skušajmo biti odprti za besede, katere prav nam sporoča Jezus. Vedno znova nas kliče in vabi na pot svobode in resnične ljubezni.

V prvih treh dnevih velikega tedna se vsak večer zberemo ob postnem križu. Naše razmišljanje naj bo namenjeno premišljevanju Križevega pota: v ponedeljek zlasti 10. postaji, v torek 11. in v sredo 12. postaji.

 

 

Veliki četrtek

Srečanje začnemo s prižganimi svečami ob postnem križu. Lahko zapojemo pesem Hvali svet, Odrešenika" ali katero drugo evharistično pesem. Med petjem mama prinese kruh, ki ga položi na pripravljeno mesto poleg križa, oče prinese vrč vina. Zaustavimo se ob naslednjih mislih.

Voditelj: Veliki četrtek je dan družine, skupnosti, ko je Jezus s svojimi najbližjimi obhajal zadnjo večerjo. Tako je evharistija, ki je ime za sveto mašo, združila apostole. To je ustanovitev zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja. Še bolj pa je zgovoren obred umivanja nog, ko nam je Jezus pokazal, da ni krščanskega življenja brez dobrih del.

 

Poslušajmo, kako je Jezus postavil evharistijo: 1 Kor 11, 23-26

 

Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh  in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.

Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.«  Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

 

Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.

 

Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge

 

  1. Dobri Jezus, naj nas vsak košček kruha spomni, da se nam daješ v obhajilu kot hrana za večno življenje.
  2. Dobri Jezus, naj nas vsaka kapljica vina spominja na Kri, ki si jo prelil za naše odrešenje.
  3. Dobri Jezus, pri zadnji večerji si nam zapovedal,  naj se ljubimo med seboj. Pomagaj nam da bi znali skazovati medsebojno ljubezen.
  4. Dobri Jezus, kruh in vino predstavljata v Evharistiji ves naš trud in napor, zato te prosimo blagoslavljaj vse naše delo.
  5. Dobri Jezus, naj vedno pripravljeni na duši in telesu, pristopamo k obhajilu.

 

Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:

 

Voditelj: Dobri Bog, hvala ti za Evharistijo. Hvala ti za tvojo navzočnost pod podobo kruha in vina. Hvala ti za duhovnike, ki Te po tvoji volji naredijo navzočega med nami. Pomagaj nam, da bi vedno pristopali k temu zakramentu z vero v tvojega  Sina. Bodi z nami vse dni našega življenja!

 

Vsi: Amen!

 

Ob kruhu razmišljamo in molimo

 

Voditelj: Gospod, k nam stopaš kot mož bolečin. Da bi izpolnil svojo obljubo in bil res Emanuel – Bog z nami, storiš nedoumljiv čudež; med nami ostaneš pod podobo kruha in vina.

Gospod ob kruhu mislimo na to, koliko milijonov zrn mora umreti pod mlinskimi kamni. Spominjamo se tvojih besed, da mora pšenično zrno pasti v zemljo, da obrodi sad. Pred očmi nam je dogodek zadnje večerje, ko si vzel kruh in nad njim rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas.« Po teh besedah kruh ni le kruh, ampak je Božji kruh, angelska hrana, kruh večnega življenja. Obljubil si: »če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj.« Pomagaj nam, da bomo verovali in živeli vekomaj.

 

Vsi: Amen.

 

Ob vrču vina razmišljamo in molimo.

 

Voditelj : Gospod! Pred nami je vrč vina, sad trte in dela človeških rok. Zahvaljujemo se ti za njegovo moč, da nas lahko razveseli. Prosimo te, naj ga uživamo zmerno in s hvaležnostjo. Prav tako te prosimo, naj nas vsaka kapljica vina spominja na kri, ki si jo prelil za naše odrešenje. Polni hvaležnosti te želimo slaviti zdaj in vekomaj.

Vsi: Amen.

 

Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa in spoštljivo zaužijemo kruh in vino.

 

Veliki Petek 

Na veliki petek ni svete maše, ker je Bog umrl na križu. Na ta dan smo povabljeni k molitvi Križevega pota in k obredu velikega petka, med katerim poslušamo Božjo besedo, molimo prošnje za vse potrebe, počastimo sveti križ in prejmemo (letos) duhovno sveto obhajilo. To je dan posta in molitve. Zberemo se ob križu, ob katerem ni več sveč in ni okrašen, je samo križ. Zberemo se v tišini. Navzoči imajo lahko v rokah prižgane sveče. V ospredju je križ, da ga počastimo ter se Križanemu zahvalimo, da je sprejel trpljenje in smrt ter nas tako rešil večne pogube.

Obred začnemo z znamenjem križa, mogoče tudi s pesmijo, Kraljevo znamnje križ stoji.

Na mizo postavimo križ in ob njem razmišljamo!

 

Voditelj: Križ!

Pogled nate nam kliče v spomin trpljenje in solze. Koliko ljudi je omagalo pod tvojo težo! Koliko ljudi te preklinja, ker si tako težak! Kolikokrat si tudi nam bil težak, pretežak in smo te hoteli stresti z ramen! Kolikokrat smo te neodogovorno preložili na ramena drugih in nas niso ganile niti njihove prošnje niti solze.

Na naš veliki petek se nam zdi velika noč tako daleč, tako zelo nedosegljiva.

Križani!

Prosimo te, pomagaj nam, da bomo v tvoji podobi na križu videli ne samo smrt, ampak tudi vstajenje.

Molimo te Kristus, in te hvalimo,

 

Vsi:  ker si s svojim križem svet odrešil.

 

Poslušajmo, kako je Jezus umrl na križu: Jn 19, 23 – 30

 

Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:

Razdelili so si moja oblačila

in za mojo suknjo so žrebali.

In vojaki so to storili. Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!«  Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha.

 

 

Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.

 

Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.

 

  1. Jezus Kristus, ki si za na umrl na križu, usmili se nas.
  2. Jezus, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da se naše življenje odvija pod križem.
  3. Gospod, pomagaj nam, da se bomo postavili v bran križu in Križanemu.
  4. Gospod, naj vdano sprejmemo svoj križ in ga nosimo z mislijo nate.
  5. Gospod naj v podobi križa ne vidimo samo smrti, ampak tudi vstajenje.

 

Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:

 

Voditelj: Gospod,  blagoslovi našo družino, za katero  je tvoj Sin, naš Gospod Jezus Kristus trpel in umrl na križu. Tvoj blagoslov naj nas utrdi v veri, upanju in ljubezni.

 

Vsi: Amen

Vsak član družine se križa ali dotakne, poklekne pred njim ali se globoko prikloni. Vsi nekaj časa ostanemo v tišini s pogledom na križ.

Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.

 

 

Velika Sobota

Pripravo na Veliko noč so pri nas zaznamovali številni ljudski običaji. Z blagoslovljenim ognjem so v hiši prižgali ogenj, ko so gospodinje pripravljale velikonočne jedi. Povsod so skrbno počistili hišo in okolico, popoldne pa so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi. Z Božjim blagoslovom tudi mi stopamo v veselje velikonočnih praznikov.

 

Velikonočni blagoslov prihaja v naše domove tudi z blagoslovljenimi jedmi in ognjem.

Na veliko soboto se Cerkev  ustavi ob Gospodovem grobu, premišljuje njegovo trpljenje in smrt, ter v molitvi pričakuje njegovo vstajenje.

 

Letos je obhajanje velike sobote in blagoslov jedil precej drugačno. Lahko pa ga kljub temu naredimo prijetno. Na mizo postavimo svečo, jo prižgemo in ob njej molimo. Obred začnemo z znamenjem križa.

 

Voditelj: V imenu Očeta……

Vsi. Amen

 

Voditelj: Gospod Jezus, s svojo lučjo si presvetlil temo smrti. Daj nam ponižno preprostost vere, ki se ne pusti zbegati, če nas pokličeš v ure teme in zapuščenosti, ko se nam zazdi vse vprašljivo. V tem času nam daj dovolj luči, da te ne izgubimo. Dovolj luči, da bomo mogli postati luč drugim, ki so je še bolj potrebni.

Skrivnost tvoje velikonočne radosti, naj kot jutranja zarja obseva naše dni. Pomagaj nam, da bomo res velikonočni ljudje v tej veliki soboti zgodovine. Skozi svetle in temne dni naj veselo gremo naproti tebi, ki se nam bližaš v slavi.

 

Vsi: Amen.

 

Poslušajmo, kaj nam je Kristus prinesel z vstajenjem Rim 6, 3-5

 

Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.

 

Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.

 

Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.

 

  1. Gospod, prosimo te za vse tiste odrasle, ki bodo danes krščeni; pomagaj jim, da bi živeli po krstu.
  2. Gospod, pomagaj domačim, sorodnikom in botrom novokrščencev, da bodo te nove kristjane podpirali v veri.
  3. Gospod, tvoja ljubezen naj nas poveže med seboj in s teboj.
  4. Gospod, naj vsi, ki smo bili krščeni kot otroci, poživimo svojo krstno milost.
  5. Gospod, posvečuj vse naše življenje in nas pripelji  v veselje nebeškega kraljestva.

 

 

Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:

 

Voditelj: Nebeški Oče, zbrali smo se v tvojem imenu, da se ti zahvaljujemo za tvojo neizmerno dobroto. Po krstni vodi si nam izbrisal grehe in nas napravil za svoje posinovljene otroke. Poslal si nam Svetega Duha, da nas spominja vsega, kar nas je učil tvoj Sin. Za vse to ti iskrena hvala in čast in slava vekomaj.

 

Vsi: Amen.

                                                     

Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.

 

Zauživanje  velikonočnih jedil  (velikonočni zajtrk)

 

Glede časa, kdaj zauživamo velikonočni žegen,(velikonočna jedila) se držimo družinske tradicije, ki obsega čas med soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Gre za čas, ko smo doma zares vsi zbrani. Tedaj stopimo k mizi, stojimo, voditelj začne z znamenjem križa in zmoli blagoslovno molitev.

 

Voditelj: V imenu Očeta……

Vsi: Amen

Voditelj: Gospod, vsak dan smo deležni tvojega blagoslova. Te jedi so še posebno znamenje, ki nas na to spominja. Prosimo te, blagoslovi te velikonočne jedi in naj bomo vedno pripravljeni videti tvojo dobroto in jo deliti z drugimi.

Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu

 

Voditelj pokropi jedila z blagoslovljeno vodo, če jo ima.

 

Nato sedemo. Mama (gospodinja) razdeli najprej kruh, ob jedi pa se pogovarjamo in jemljemo z mize, kar komu ustreza. Če je potrebno komu razložiti pomen posamezne jedi, to razloži voditelj:

Šunka (ali drugi kos mesa) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ko so mu vojaki podali gobo, namočeno v kis.

Pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi in njegovih petero ran, so pa tudi podoba groba in Jezusovega vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skali, ki je zapirala Kristusov grob, a jo je angel ob vstajenju odvalil.

Kruh (ali potica) nas kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu. ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. Okrogel kruh ali potica ponazarja tudi Kristusovo krono.

Uživanje velikonočnih jedi ni kateri koli vsakodnevni obrok, ampak je uživanje praznične popotnice.

 

 

Velika noč

 

Velika noč je največji krščanski praznik. V Judovskem velikonočnem obredu je poseben del, ko majhen otrok vpraša očeta družine: »Zakaj je danes tako velik praznik?« In potem oče razloži vsebino praznika, kako so bili Izraelci sužnji v Egiptu in kako jih je Bog po Mojzesu peljal v obljubljeno deželo, kako so pred odhodom zaužili velikonočno jagnje ...

Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti.

 

Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..

Vsi: Amen

 

Voditelj: Obstajata dve vrsti strahu. Strah vojakov, ki padajo po tleh in strah žena, ki najdejo prazen grob. Angel spodbuja žene: Ne bojte se! ON, ki ga iščete je vstal. To velja tudi za nas. Veselimo se te tolažilne resnice.  Ker se tega premalo veselimo, obžalujmo!

 

Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.

 

Vsi skupaj: Vsemogočnemu Bogu in vam bratje in sestre…..

 

Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.

Vsi: Amen.

 

Voditelj: Gospod Jezus, daj nam močno in pogumno srce, da ti bomo vedno zvesti in da bomo vedno z veseljem oznanjali resničnost tvojega vstajenja.

Vsi: Amen

 

Voditelj: Poslušajmo poročilo o Jezusovem vstajenju Mr 16,1-7

 

Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹«

 

Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.

 

Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.

 

  1. Gospod, prosimo te za vse, ki iščejo smisel in pot svojega življenja, da bi se mogli srečati z vstalim Kristusom.
  2. Za naše družine, da bi nas velikonočno praznovanje utrdilo v zvestobi Kristusu in napravilo srečne.
  3. Za naše birmance in prvoobhajance, naj njihova priprava na zakramente rodi v njihovem življenju bogate sadove.
  4. Za vse, ki so pogreznjeni v trpljenje, bolečine in osamljenost, da bi se lahko pridružili Kristusovemu trpljenju.
  5. Naj bomo vedno orodje vstalega Gospoda.

 

Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:

 

Voditelj: Gospod Jezus, z radostnim srcem praznujemo tvoje vstajenje. Ko strmimo nad nedoumljivimi skrivnostmi, se ti zahvaljujemo, da si za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih. S tem je naše življenje dobilo nov smisel, saj verujemo, da trpljenje mine in da bomo s smrtjo vstopili v novo življenje.

 

Vsi: Amen

 

Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa

 

Velikonočno kosilo

(Ta obred je lahko tudi pred velikonočnim zajtrkom)

Naj praznik v naši družini ne izzveni v prazno. Družinsko mizo pripravimo in okrasimo praznično. V sredi mize naj bo, v lepi spomladanski ikebani, rdeča ali bela sveča, ki je znamenje velike noči. Pred velikonočnim kosilom eden od staršev prižge velikonočno svečo in vodi skupno molitev, ki ji pravimo tudi »Velikonočna molitev«. To molitev molimo vsak dan v velikonočnem tednu do bele nedelje.

Voditelj: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

Vsi : Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

Voditelj: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,

Vsi: Prosi za nas Boga, aleluja.

Voditelj: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.

Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.

Voditelj: Molimo.  Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen

Po molitvi si podamo roke in voščimo: »BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!«

 

 

 

Velikonočni ponedeljek

 

Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti – druga kitica

 

Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..

Vsi: Amen

 

Voditelj: Vstalega Jezusa spoznamo v srečanju z Božjo Besedo, evharistiji in v srečanju z drugim. Obžalujmo vse tiste trenutke, ko na to nismo bili dovolj pozorni.

 

Trenutek tišine

 

Vsi:

Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.

Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.

 

 

Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.

Vsi: Amen.

 

 

Poslušajmo poročilo, kako se je Jezus prikazal učencema na poti v Emavs  Lk 24, 13-35

                                                        

In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset  stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu  in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.

Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.

 

 

Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.

 

Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge:

 

  1. Napolni naša srca z živo vero.
  2. Vsem, ki dvomijo vate, daj milost vrnitve na pravo pot.
  3. V vsakem strahu nas potolaži s svojimi besedami: Mir vam bodi!
  4. Usmerjaj našo mladino na pota usmiljenja in dobrote, da bodo postali dobri kristjani.
  5. Daj vsem voznikom razum in strpnost, da ne bo toliko žrtev na cestah.

 

Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:

 

Voditelj: Gospod Jezus, prosimo te, odpusti nam našo slepoto, odpusti vse zamujene priložnosti, ko bi ti mogli po svojih bližnjih narediti uslugo, pa je nismo. Pomagaj nam, da nam bodo letošnji velikonočni prazniki odprli oči. Naj spregledamo! Naj bo naše srce ob vsakem srečanju s sočlovekom odprto za srečanje s teboj.

 

Vsi: Amen!

 

Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.