Preskoči na vsebino


Kdo ve, kam bi se Jezus odpravil na počitnice? Vemo, da se je rad sprehajal ob Galilejskem jezeru. Posebne trenutke je preživel na gorah. Predvsem pa je vedel, kaj v resnici potrebuje, da bi si nabral novih moči in svežine. Ker beremo tudi, da je bil utrujen … Zakaj se torej ne bi učili od njega, kako preživeti dopust?

»Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci …« piše Luka v evangeliju. Zanimivo! Jezus si vzame čas zase, za dopust in njegovi učenci ga posnemajo. Jezus je v samoti in molitvi predvsem bil z Očetom. Z njim se je pogovarjal, doživljal trenutke njegove bližine in tolažbe. To ga je okrepilo, mu dalo moči, ga pripravilo na stresno življenje v srečanjih s stotinami ljudi. Tako kot svoje učence tudi nas uči odkriti ljubečo navzočnost Očeta. Spočiješ se ob nekom, ki te ima rad. Ob nekom, kjer si lahko tak, kot si v resnici. Papež Frančišek govori o temeljem razlogu za veselje, ki je v osebni gotovosti, da si neglede na vse neskončno ljubljen. Piše tudi o skušnjavi tehnološke družbe, ki je pomnožila priložnosti za užitke, a ji je težko poskrbeti za veselje. Reklame nas prepričajo, da je potrebno izpolniti nešteto pogojev, da bi bilo veselje možno, da moraš imeti ne vem kaj, da boš vesel (VE 6-7). Tako je tudi z dopustom, s počitnicami.

Nekaj predlogov, kako preživeti dopust, da bo res duhovna osvežitev:

  1. Manj je več. Premisli, kaj je tisto, kar v resnici potrebuješ. Počitek? Umiritev? Čas z možem/ženo? Dogodivščino z otroki? Oboje =)? Razmislek o življenju? Premisli, ali so želje, ki jih prebuja reklama res tisto, kar potrebuješ. Prisluhni svojemu telesu, duši, duhu.
  2. Najdi trenutke tišine z Bogom. Spočij se v njegovi navzočnosti: v naravi ob šumenju valov, v senci drevesa, …
  3. Prisluhni njegovi Besedi. Da! Morda še nikoli nisi vzel na dopust Svetega pisma. Poskusi! Na spletni strani župnije najdeš tudi vzorec, kako preživeti nekaj časa ob odlomku. Odkril boš, kako osvežujoče je, če greš »z Jezusom na kavo«.
  4. Vzemi si čas za odnose, družino, prijateljstva. Jezus ima čas za sočloveka. Ne hiti. Opazi, posluša, se dotakne, poboža. Upaj si biti ob drugem – možu, ženi, otroku, prijatelju… v globini. Prisluhni mu. Pozor pred bežanjem: včasih nas je strah biti zares skupaj in zato potrebujemo nešteto zunanjih zabav in zbežimo v hrup.
  5. Ne izpusti nedeljskega srečanja z Jezusom pri maši. Ko prideš v nov kraj, poišči cerkev in poglej, kdaj je sveta maša. Kristjan ima košček doma povsod, kjer so kristjani! On te čaka, hoče te nahraniti s kruhom življenja, odžejati tvoje srce!
  6. Preberi dobro duhovno knjigo. V tej in prihodnji številki glasila bomo objavili nekaj naslovov, ki ti jih predlagamo. Tudi to hrani naš um in duha.
  7. Uživaj v majhnih, vsakdanjih stvareh: okušaj svežino vode iz studenca in dobro hrano, prisluhni vetru, pusti, da te pobožajo žarki sonca, ne ustraši se fizičnega napora, če tvoje telo potrebuje gibanje, … (Se nadaljuje prihodnjič).

Tomaž
 

Marsikdo dopust izkoristi za potovanje. Nekateri odkrivajo vedno nove kraje, drugi se radi vračajo na isto mesto, v svoj priljubljeni kotiček ob jezeru, kamp ob morju, … Marsikdo se vrača v kraje svojega otroštva – k staršem, nonam in nonotom … Nekateri si ne morejo privoščiti počitnic in ostanejo doma. Vedno, vedno pa ostanemo popotniki – vsaj v mislih in željah.

Obstajata dva načina potovanja in dva načina življenja: potepanje (italijani imajo zanimivo besedo »vagabondo« - potepuh) in romanje. Ali grem, kamor me pač trenutno vleče, ali pa zasledujem cilj, ki je globlji. Kristjanova pot postane romanje: pot, kjer izkuša veselje in tolažbo spremljevalca na tej poti: Jezusa. Romanje ki ima svoj končni cilj: novo nebo in novo zemljo. Potovanje – romanje te lahko obogati, saj je podoba življenja. Na romanjih sem spoznal tri preproste, a pomembne stvari:

Cilj določa smer. Ne morem biti povsod. Ne morem imeti vsega. To lahko imam za računalnikom, kjer mi je na internetu na dosego ves svet, vendar v resničnosti ostanem doma. Ko pa grem na pot, se moram odločiti za smer. Ljudje so običajno romali na svet kraje: v Rim (Roma - odtod beseda romanje), Jeruzalem, v svetišča posvečena Mariji ali svetnikom. Tam so prosili določenih milosti, se spovedali, doživeli srečanje z Bogom.

Dobiš občutek za bistveno. Ko se odpravim na romanje ali na pot, se odpovem običajnemu udobju. Živim uboštvo, o katerem govori Jezus: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslónil.« Ko noč prespiš na pogradu ali v šotoru, veš, o čem je govoril on, ki ni imel niti tega …

Odkriješ druge kot dar. Sprejmem sopotnike, ki so mi podarjeni: drugi niso konkurenca, ki jo moram prehiteti, ampak bratje in sestre. Ko sem žejen, mi ti daš piti. Ko si ti utrujen, te spodbudim na poti. Skupaj doživim preizkušnje, veselje, utrujenost in lepoto poti.

»Ko so potovali, … « piše Luka (Lk 9,57). Jezus je z učenci potoval. In kdor je hotel biti z njim, je moral iti na pot … z njim! Kako se boš na pot odpravil ti?

Tomaž



Print Friendly and PDF